Rada bi delila zgodbo o sreči.
O sreči, samo. A kako?
Do nje pot se spreminja
S starostjo omilja.
A ko pogledam iz časa brezbrižnosti v čas skrbi,
najdem svet poln smeha, otrok in življenja, ki kipi.
Samo to, ker drugo v senci leži kot odskočna deska
za zalet, da spet poletiš.
(ne štekam posledic odraslih ljudi,
boljš je, ko jih ni... naj večina izpuhti, kdorkoli,
za srečo, ki na strani srečnih živi, naj se zgodi, naj se zgodi)
:)
